Svoboda in AEQ® metoda
Zagotovo ste že razmišljali o tem, kako svobodno življenje imate in morda o tem, kaj vam svoboda sploh pomeni. Za nekoga je to možnost, da gre, kamor želi, za drugega, da pove, kar misli, za tretjega zopet, da se lahko svobodno odloča.
Absolutne svobode ni, saj jo omejujejo naše naravne potrebe (moramo piti, jesti, spati), fizikalne zakonitosti (gravitacija), družbeni zakoni (pravila, ki jih moramo upoštevati, sicer smo kaznovani) in tudi naša predhodna dejanja.
Kot učiteljica AEQ metode® pa se ukvarjam s tem, kako svobodno, lahkotno in brez bolečin se lahko človek premika – hodi, teče ter opravlja razna druga fizična dela.
Otroci, tam okrog šestega leta, ko že dobro usvojijo hojo, se premikajo mehko, pestrost njihovih gibov je velika – lahko bi zaključili, da je njihovo gibanje svobodno. In kam ponikne ta svoboda, ko smo stari trideset, štirideset, petdeset,…let?
Se odpoveste izletu v hribe, ker imate težave s koleni in kolki, je problem hoja po stopnicah, v avtu težko obrnete glavo in pogledate na levo in desno, težko čepite, klečite, vam že obešanje perila na višje napeljane vrvi ali jemanje krožnika z zgornje police predstavlja problem, niste stabilni?
So te in podobne tegobe, ki na nek način omejujejo vašo svobodo, res posledica let in se je z njimi potrebno sprijazniti? Nikakor! Spomnite se kakšne oddaje o ljudeh, ki živijo v okolju, ki je bolj naravno, neprilagojeno, o ljudeh nerazvitega sveta. Lahko ste opazili, da se tam tudi odrasli in ljudje v starejših letih gibljejo brez problemov, niso okorni, togi in omejeni na enostavne gibe.
Zakaj pride do teh razlik? Zato, ker so ljudje, ki živijo v takšnem okolju, odvisni od svojega telesa. Če ne bodo zmogli več optimalno hoditi in delati, bodo življenjsko ogroženi, ne bodo mogli preživeti. Enako je veljalo za ljudi, na primer v Evropi, pred industrijsko revolucijo. Sedaj je v razvitem svetu drugače. Na eni strani imamo dovolj hrane ter dovolj energije za pogon avtomobilov, strojev, aparatov. Če ne zmoremo hoditi, se peljemo, če imamo težave z raznimi drugimi opravili, si omislimo električne aparate, kupimo si najrazličnejše pripomočke, ki nam lajšajo sedenje, spanje, ker imamo z našimi telesi probleme že, če samo počivamo. Po drugi strani pa nam primanjkuje časa. »Kupujemo« si ga s tem, da delamo več stvari naenkrat. Takrat zagotovo ne razmišljamo o tem, kako se premikamo.
Skratka, človek pred industrijsko revolucijo, oziroma človek nerazvitega sveta ne pridobi, oziroma si ne sme »privoščiti« tako imenovane senzorno-motorične amnezije (SMA).
V vsakem gibu sodelujejo mišice, ki se krajšajo (kontrakcija) in ki se daljšajo (sproščanje). Naši možgani pa so tisti, ki te mišice vodijo v pravilen gib. Komunikacija med možgani in mišicami mora biti dobra, da bo kontrakcija agonistov in sproščanje antagonistov usklajena, gib bo takrat urejen, brez odpora in svoboden.
Današnji človek razvitega sveta je zaradi zgoraj omenjenih razlogov pa tudi zaradi dnevno prisotnega stresa in čustvenih travm razvil SMA. Izgubil je urejenost, ustvaril nered v delovanju mišic (predvsem je problem v sproščanju mišic). Nima več ustrezne povezave med možgani in telesom. Telo je »odrezano«, ne čutimo ga več tako, kot bi ga morali, da bi dobili prave informacije iz mišic v možgane, ti pa bi potem poslali ustrezno informacijo nazaj v mišice.
Izguba urejenosti v gibanju povzroča torej zmanjševanje kompleksnosti gibanja, ki je že na pogled trdo in okorno, nesigurno. Je neprijetno in daleč od svobodnega premikanja.
Na srečo obstaja tudi pot nazaj, pot v boljšo urejenost. Uspešni bomo s ponovnim učenjem gibanja, rezultat bo ponovno boljše zaznavanje, oziroma čutenje telesa in boljši nadzor nad mišicami. Takšno učenje omogoča AEQ metoda®. (AEQ je okrajšava besede Aequitas, ki je latinski koncept pravičnosti, enakosti, skladnosti ali simetrije.) Po navodilih učitelja te metode zelo pozorno izvajamo gibe. Ker jih delamo počasi, lahko opazimo, kje imamo manjši nadzor, katere mišice dodatno in po nepotrebnem napenjamo, kdaj gremo v pretiravanje,… Ko napake opazimo in začutimo, jih lahko postopoma odpravljamo. Posledica je lahkotnejše gibanje, boljša stabilnost, ni bolečin, odpravljamo pa tudi vzroke za poškodbe, razne degenerativne spremembe in bolezni. V gibanju zaznamo več svobode.