Svoboda in AEQ® metoda

Zagotovo ste že razmišljali o tem, kako svobodno življenje imate in morda o tem, kaj vam svoboda sploh pomeni. Za nekoga je to možnost, da gre, kamor želi, za drugega, da pove, kar misli, za tretjega zopet, da se lahko svobodno odloča.

Absolutne svobode ni, saj jo omejujejo naše naravne potrebe (moramo piti, jesti, spati), fizikalne zakonitosti (gravitacija), družbeni zakoni (pravila, ki jih moramo upoštevati, sicer smo kaznovani) in tudi naša predhodna dejanja.

Kot učiteljica AEQ metode® pa se ukvarjam s tem, kako svobodno, lahkotno in brez bolečin se lahko človek premika – hodi, teče ter opravlja razna druga fizična dela.

Otroci, tam okrog šestega leta, ko že dobro usvojijo hojo, se premikajo mehko, pestrost njihovih gibov je velika – lahko bi zaključili, da je njihovo gibanje svobodno. In kam ponikne ta svoboda, ko smo stari trideset, štirideset, petdeset,…let?

Se odpoveste izletu v hribe, ker imate težave s koleni in kolki, je problem hoja po stopnicah, v avtu težko obrnete glavo in pogledate na levo in desno, težko čepite, klečite, vam že obešanje perila na višje napeljane vrvi ali jemanje krožnika z zgornje police predstavlja problem, niste stabilni?

So te in podobne tegobe, ki na nek način omejujejo vašo svobodo, res posledica let in se je z njimi potrebno sprijazniti? Nikakor! Spomnite se kakšne oddaje o ljudeh, ki živijo v okolju, ki je bolj naravno, neprilagojeno, o ljudeh nerazvitega sveta. Lahko ste opazili, da se tam tudi odrasli in ljudje v starejših letih gibljejo brez problemov, niso okorni, togi in omejeni na enostavne gibe.

Zakaj pride do teh razlik? Zato, ker so ljudje, ki živijo v takšnem okolju, odvisni od svojega telesa. Če ne bodo zmogli več optimalno hoditi in delati, bodo življenjsko ogroženi, ne bodo mogli preživeti. Enako je veljalo za ljudi, na primer v Evropi, pred industrijsko revolucijo. Sedaj je v razvitem svetu drugače. Na eni strani imamo dovolj  hrane ter dovolj energije za pogon avtomobilov, strojev, aparatov. Če ne zmoremo hoditi, se peljemo, če imamo težave z raznimi drugimi opravili, si omislimo električne aparate, kupimo si najrazličnejše pripomočke, ki nam lajšajo sedenje, spanje, ker imamo z našimi telesi probleme že, če samo počivamo. Po drugi strani pa nam primanjkuje časa. »Kupujemo« si ga s tem, da delamo več stvari naenkrat. Takrat zagotovo ne razmišljamo o tem, kako se premikamo.

Skratka, človek pred industrijsko revolucijo, oziroma človek nerazvitega sveta ne pridobi, oziroma si ne sme »privoščiti« tako imenovane senzorno-motorične amnezije (SMA).

V vsakem gibu sodelujejo mišice, ki se krajšajo (kontrakcija) in ki se daljšajo (sproščanje). Naši možgani pa so tisti, ki te mišice vodijo v pravilen  gib. Komunikacija med možgani in mišicami mora biti dobra, da bo kontrakcija agonistov in sproščanje antagonistov usklajena, gib  bo takrat urejen, brez odpora in svoboden.

Današnji človek razvitega sveta je zaradi zgoraj omenjenih razlogov pa tudi zaradi dnevno prisotnega stresa in čustvenih travm razvil SMA. Izgubil je urejenost, ustvaril nered v delovanju mišic (predvsem je problem v sproščanju mišic). Nima več ustrezne povezave med možgani in telesom. Telo je »odrezano«, ne čutimo ga več tako, kot bi ga morali, da bi dobili prave informacije iz mišic v možgane, ti pa bi potem poslali ustrezno informacijo nazaj v mišice.   

Izguba urejenosti v gibanju povzroča torej  zmanjševanje kompleksnosti gibanja, ki je že na pogled trdo in okorno, nesigurno. Je neprijetno in daleč od svobodnega premikanja.     

Na srečo obstaja tudi pot nazaj, pot v boljšo urejenost. Uspešni bomo s ponovnim učenjem gibanja, rezultat bo ponovno boljše zaznavanje, oziroma čutenje telesa in boljši nadzor nad mišicami. Takšno učenje omogoča AEQ metoda®. (AEQ je okrajšava besede Aequitas, ki je latinski koncept pravičnosti, enakosti, skladnosti ali simetrije.) Po navodilih učitelja te metode  zelo pozorno  izvajamo gibe. Ker jih delamo počasi, lahko opazimo, kje imamo manjši nadzor, katere mišice dodatno in po nepotrebnem napenjamo, kdaj gremo v pretiravanje,… Ko napake opazimo in začutimo, jih lahko postopoma odpravljamo. Posledica je lahkotnejše gibanje, boljša stabilnost, ni bolečin, odpravljamo pa tudi vzroke za poškodbe, razne degenerativne spremembe in bolezni. V gibanju zaznamo več svobode.

Delovanje avtonomnega živčnega sistema in vpliv AEQ metode® nanj

AŽS kontrolira neprostovoljne funkcije telesa, deluje podzavestno. Njegova dela, simpatični in parasimpatični živčni sistem, se aktivirata pod različnimi okoliščinami. Oba sta nujno potrebna za naše preživetje in dobro počutje.

Pomembno je, da način delovanja AŽS ustreza dani situaciji. Če smo v okoliščinah, ki zahtevajo akcijo, je ustrezno delovanje simpatikusa. Telo se na to pripravi: razširijo se dihalne poti, pospeši se utrip, delovanje prebavnega sistema in izločal se upočasni , mišice preplavi kri, na površini pa se kapilare stisnejo, membrana postane manj občutljiva. Ko impulzov za akcijo (grožnja, stres) ni več, se aktivira parasimpatikus, ki omogoči, da se telo upočasni, regenerira in spočije. Mišična napetost se zmanjša, prav tako srčni utrip in tlak, obnovi se prebava in izločanje. Na tak način se telo pri človeku z malo SMA opomore in se pripravi na novo akcijo in nov krog delovanja.

Žal pa je v sodobnem svetu doseganje takšne homeostaze bolj izjema kot pravilo. Delovanje parasimpatičnega sistema pravzaprav sploh ni več zaželeno. Človek hoče več, hitreje, bolje,… in parasimpatični sistem ga pri tem ovira in ustavlja. Obilje energije in množica želja sili ljudi v akcijo, na ta način je v glavnem aktiviran simpatični živčni sistem in posledično je človek uspešnejši, hitrejši, več si upa. Seveda pa takšna situacija povzroči utrujenost, mišice so napete in toge. Tu nastopi medicina, nove tehnologije, ki stanje »gasi« in povzroča ujetost v začaran krog delovanja brez pravega počitka.

Kadar je AŽS dolgotrajno aktiviran v simpatičnem načinu, govorimo o simpatični dominantnosti. Ta je pogosta pri zelo ambicioznih ljudeh, vrhunskih športnikih. V tem stanju so mišice zelo napete, stisnejo krvne žile, zato se zmanjša krvni pretok, tlak pa se zviša. Spremeni se izločanje hormonov, kar vodi v večjo verjetnost nastanka srčno žilnih obolenj.

Simpatična dominantnost, če traja dalj časa, lahko vodi v parasimpatično dominantnost, ko je človek brez energije, je nezainteresiran, brez ciljev in želja.  Daljše obdobje močne aktivacije simpatičnega sistema pa pogosto povzroči tudi travmatični šok ali zamrznitev, ko se istočasno aktivira še parasimpatikus. Posledice so utrujenost, depresija, razni sindromi, motnje,…poslabša se kvaliteta življenja.

Izvajanje vaj AEQ metode® omogoči, da se tonus kronično zakrčenih mišic zmanjša, kar povzroči, da se počasi odpravlja nepotrebno aktiviran simpatični način delovanja AŽS. Vaje izvajamo počasi, pozorno, dihanje se umiri, tako postopoma zopet bolj aktiviramo parasimpatični način delovanja. Membrana postane bolje prekrvavljena, poveča se njena občutljivost in s tem tudi prijetnost občutkov.  Telo se  prične regenerirati, pridobi energijo (mišice, ki so bile ves čas zakrčene, so namreč zahtevale veliko energije) in takšno je precej bolj pripravljeno na novo akcijo.  

Ljudje, ujeti v nori tok življenja, v stresu, da bi dosegli čim več ciljev in izpolnili čim več želja, se pogosto tega ne zavedajo, niti nimajo znanja o tem. Ker ne poznajo pravih vzrokov svojih problemov, jih pričnejo reševati na neustrezen način, na primer z še  več športa, kjer so maksimalno agresivni do svojega telesa, s tem pa situacijo še poslabšajo.

Ljudje pogosto menijo, da bodo s trudom, z maksimalno delavnostjo in hitrostjo (push način in simpatični način delovanja) bolj uspešni, toda to je igra na kratek rok. Iz umirjenosti, osredotočenosti, ustreznega usmerjanja energije, znanja, širjenja modelov razmišljanja (flow in več parasimpatičnega delovanja) rastejo uspehi na dolgi rok. Seveda se človek ob tem tudi bolje počuti, je bolj samozavesten in srečnejši.

Menstrualne težave, nosečnost in porod

Velik odstotek žensk se srečuje z bolečo menstruacijo ali dismenorejo. Ta je lahko primarna ali sekundarna. Vzroki sekundarne dismenoreje so običajno anatomske nepravilnosti ali ginekološka obolenja, medtem ko gre pri primarni za bolečo menstruacijo brez prisotnih patoloških procesov v mali medenici.

Bolečina v spodnjem delu trebuha se pojavi zaradi povečanega krčenja maternice. Sicer je rahlo pulziranje prisotno ves čas in se ga ženske niti ne zavedajo. Namen zvečanega krčenja maternice, ki ga povzročajo tkivni hormoni prostaglandini, je luščenje notranje sluznice maternice, v katero se ni vgnezdilo oplojeno jajčece. Med krči se krčijo tudi krvne žile, zato je moten pretok krvi in s tem dotok kisika v tkivo maternice. To povzroča sproščanje snovi, ki povzročajo bolečino.

Veliko žensk, ki trpijo za primarno dismenorejo, ima močno izražen in konstantno aktiviran refleks rdeče luči, o katerem sem pisala že pred časom. Pretirano skrajšane mišice sprednjega dela trupa, napet trebuh, ramena potisnjena naprej, prav tako vrat in glava. Ko je takšno stanje prisotno dalj časa, pride do sprememb v delovanju organizma – spremeni se dihanje, presnova,…pa tudi menstruacije postanejo precej bolj boleče. S pomočjo učenja oziroma izvajanja AEQ vaj® zmanjšamo in s časom odpravimo refleks rdeče luči, s tem pa izginejo močne bolečine.

Nosečnost je za žensko sicer naravno stanje, ki pa še zdaleč ni enostavno niti  za telo niti za duševnost. Ali se lahko ženske na nosečnost pripravijo? V večini primerov se priprave pričnejo, ko ženska izve, oziroma dobi potrditev, da je noseča. Toda zanjo in za otroka bi bilo veliko bolje, da bi s tem delom  pričela že prej in ne bi vsega prepustila naključjem.

Poskrbeti mora za zdrav in uravnotežen način prehranjevanja, opustiti škodljive razvade, kot so tobak, alkohol. Zagotoviti si mora zadostne količine folne kisline za rast in razvoj zarodka (zelenjava, oreščki, polnozrnata žita), dovolj kalcija, železa.

Kaj pa odnosi? So v družini nerazrešene zadeve? So opazni vzorci obnašanja in delovanja, ki se vlečejo že več rodov, od starih staršev, staršev? Z vsem tem bi se morala hrabro soočiti in korak za korakom izboljševati stanje. Odkriti pogovori brez obtoževanja, sprejemanje drugačnih mnenj, odprtost, bodo pri tem v pomoč.

Zelo pomembno pa je tudi, da poskrbi za mišice, predvsem trebušne mišice in mišice medeničnega dna. Mora jih čutiti, obvladati, jih znati sprostiti, podaljšati.  Da je ne bo neznosno bolel križ, da ji ne bodo zatekale noge, da se bo otrok v njenem trebuhu lahko premikal, obračal in imel pred porodom pravilno lego.  V ta namen je zelo priporočljivo, da se že pred nosečnostjo spozna z AEQ somatskimi vajami. S pravilnim izvajanjem vaj se bo naučila obvladovati mišice trupa in bo lahko tako v nosečnosti lažje prepoznala spreminjanje telesne drže zaradi spreminjanja težišča telesa ter jo korigirala. Med počitkom, spanjem bo znala  sprostiti mišice, saj ji bodo omenjene vaje preprečile senzorno-motorično amnezijo. Dobri učinki AEQ vaj se bodo odrazili tudi med samim porodom, ko bo lažje sprostila spodnji del trebuha ter mišice medeničnega dna, po drugi strani pa stisnila prepono, prsne mišice in zgornji del trebuha. Po porodu  bo lahko hitreje in učinkoviteje povrnila držo in gibanje, ki jo je imela pred nosečnostjo. In seveda vse to bo doprineslo k zdravem in srečnem razvoju novega življenja.

Preveč in premalo

Preveč oziroma premalo – dve besedi, ki označujeta, da smo s svojim delovanjem ali nedelovanjem padli iz ravnovesja.

Življenje si lahko predstavljamo kot nenehno igro iskanja ravnovesja. Ko smo uravnoteženi na vseh področjih življenja, smo zdravi in zadovoljni, dobro se počutimo. Toda to stanje ni trajno in se ne nadaljuje kar samo po sebi, ko je enkrat doseženo. Ves čas moramo usmerjati zadostno količino pozornosti, energije in časa za ohranjanje te krhke, a hkrati tako izpolnjujoče ravni bivanja.

V kemiji velja za ravnotežne sisteme Le Chatelierovo načelo, ki pove, da se ravnotežni sistem na zunanjo spremembo odzove tako, da skuša to spremembo čim bolje izničiti. In prav to razloži tudi eden izmed principov AEQ metode – ko je nečesa v našem življenju, za katerega želimo uravnoteženost, preveč, zmanjšaj; ko je nečesa premalo, povečaj!

Preveč in premalo ter vmesno stanje ravnovesja lahko apliciramo prav na vsa področja življenja. Morda je v tem času, ko je naše okolje zelo kaotično in neuravnovešeno še toliko bolj pomembno, da skušamo doseči balans znotraj sebe.

Kako uravnovešeno je naše delovanje? Koliko delamo, koliko počivamo, se zabavamo? Kakšen je naš počitek? Preveč pasiven, ko samo spimo oziroma ležimo, preveč aktiven, s prekomerno fizično aktivnostjo? Je naše delo preveč oziroma zgolj fizično ali le umsko in smo popolnoma pozabili na telesne aktivnosti? Uživamo primerno uravnoteženo hrano, se primerno hidriramo?

Dajemo preveč ali preveč sprejemamo?

Koliko smo usmerjeni v telo in koliko v svoj duh? Zlato pravilo je prava mera. Vsak jo mora poiskati sam, saj smo si med sabo vendarle različni.

Ko nam na nekem področju ne gre najbolje, nam pa je to področje pomembno, se moramo vprašati česa je tu preveč, česa morda premalo. Smo premalo fokusirani, premalo angažirani, namenjamo aktivnosti premalo časa ali pa se morda na silo preveč trudimo?

Pretiravanje v kakršnokoli smer ne prinese nič dobrega in kvalitetnega, pomembno pa je tudi, kolikokrat in koliko časa v nečem pretiravamo. Občasen skok v ekstrem se mi ne zdi tako zelo nesprejemljiv, saj takrat lahko na primer odkrijemo kje so naše meje, česa smo sposobni, takrat lahko konec koncev dosežemo tudi kakšen preboj na področju, ki ga želimo izpopolniti.    

Morda se zdi iskanje ravnovesja zahtevna in nikoli končana zgodba. Ravnovesje moramo ves čas ustvarjati, glede zahtevnosti pa bi rekla takole – bolj ko je naše telo kot celota (naš nevromuskulaturni sistem in duh) integrirano in razvito, bolj je inteligentno, manj naporno je iskanje ravnovesja, saj se dogaja spontano tudi na nezavednem nivoju. Takšen razvoj pa je mogoč tudi, če prakticiramo in živimo AEQ metodo.