Dihanje in AEQ metoda®
Sprejemanje/dajanje, odpiranje/zapiranje, širjenje/krčenje – so pojmi v svetu dualnosti, s katerimi lahko ponazorimo tudi dihanje, vdih in izdih, vdih, izdih, vdih, izdih.
Namen dihanja je, da čim bolj učinkovito izmenjavamo pline med zrakom in krvjo v pljučih. Kisik iz zraka, ki je za človeka najpomembnejša snov, postane tako dostopen vsem telesnim celicam, ob prisotnosti kisika se v celicah sprošča energija, ki jo celice potrebujejo za svoje delovanje. Po drugi strani pa se iz telesa izloča ogljikov dioksid, ki je produkt celičnega metabolizma. Dihanje, če je ustrezno, na ta način omogoča ravnovesje v telesu, homeostazo v celicah. Od kakovosti dihanja je odvisno kako se počutimo, kakšno je naše zdravje, imunska odpornost, kakšno je naše stanje uma, kakšni so čustveni odzivi.
Kakšna pa je realna slika dihanja v večini primerov? Globoko, trebušno dihanje ali dihanje z diafragmo je bolj domena dojenčkov in malih otrok, kot pa mladostnikov in odraslih. Zakaj pride do sprememb v načinu dihanja?
V življenju se že kot otroci srečamo z mnogimi situacijami, ki ustvarijo čustva, ki so za nas preveč boleča in se z njimi nočemo soočiti. In tako se naučimo, da se lahko na nek način zamrznemo, da zmanjšamo svojo občutljivost, če pričnemo dihati bolj plitko, oziroma če zadržujemo dih. Na ta način se torej zavarujemo pred premočno jezo, strahom, a nezavedno se na žalost prav tako zapremo za doživljanje pozitivnih občutij, sreče, radosti in ljubezni. Zgodaj se naučimo tudi, da starejši, na primer starši, določenih čustev ne sprejemajo in odobravajo, da določena čustva, sploh če je njihova jakost velika, tako rekoč niso sprejemljiva. Pred izlivom takšnih čustev se zaščitimo z zadrževanjem dihanja.
Drugi razlog za odsotnost trebušnega dihanja, predvsem pri ženskah, je tudi prepričanje, kako moramo izgledati. Pri pravilnem dihanju se nam namreč trebuh dvigne zaradi spuščanja prepone v trebušno votlino, kar se marsikomu ne zdi lepo. Spomnim se, da so nas v otroštvu učili:« Trebuh noter, prsi ven!« Verjetno z najboljšimi nameni, ki pa niso imeli dobrih posledic.
In pri tretjem vzroku pridemo do vedno znova in znova omenjenega stresa. Človek se na stresno situacijo refleksno odzove. Seveda so refleksni odzivi lahko koristni, do problema pa pridemo, če so ti odzivi prepogosti zaradi stresnega načina življenja. Takrat se refleksa pogosto ne zavedamo več, izgubimo zavesten nadzor nad določenimi mišicami, naše telo dobi tudi specifično držo in gibanje. Refleks, ki močno vpliva na kvaliteto dihanja, je tako imenovan refleks rdeče luči. Normalno se nam aktivira ob nevarnosti in kot obramba pred nenadno spremembo. Ob aktivaciji refleksa rdeče luči se skrajša prema trebušna mišica, napnejo se prsne mišice, notranje stegenske mišice, obračalka glave. Posledica je, da se telo upogne naprej, tako zaščitimo vse vitalne organe. Osebe, ki so pretirano nagnjene k temu refleksu so zelo kritične do sebe in drugih, skromne, neodločne, previdne, preganja jih strah in skrbi. Leta nezavedno aktiviranega refleksa rdeče luči povzročijo, da postane dihanje plitko in nezadostno. Da se lahko najpomembnejša dihalna mišica – trebušna prepona – zadovoljivo premika in omogoča s tem zadostno ventilacijo, moramo imeti ustrezno telesno držo, trebušna prepona pa mora imeti v telesu ustrezno lego.
Z izvajanjem AEQ vaj® pričnemo vplivati na premočno aktiviran mišični oklep v trupu. Pravzaprav se ga učimo primerneje aktivirati, kar pa je seveda odvisno od situacije, v kateri se znajdemo. Mišice, ki jih imamo sicer večinoma kronično zakrčene, pričnemo sproščati in daljšati, telesna drža postaja pravilnejša in tako vplivamo tudi na kakovost dihanja. Z izboljšanim dihanjem pa posledično izboljšamo tudi vse, prej omenjene postavke – od izboljšane imunske odpornosti, zdravja, večje količine energije, do izboljšanega delovanja uma in ustreznejšega čustvovanja. Povedano drugače, izboljša se nam kakovost življenja.