Komunikacija

Pojem »komunikacija« lahko opredelimo kot izmenjavo oziroma posredovanje misli ter informacij. Gre za proces sporazumevanja, v katerem potuje informacija od izvora do prejemnika, je interakcija med oddajnikom in prejemnikom. 

Jasna komunikacija je predpogoj za dobre odnose, nejasnosti v sporazumevanju so lahko vzrok številnim zapletom, težavam in bolečinam, tako fizičnim kot psihičnim. Znane so šale na račun tega, kaj nekdo reče in kako drugi to razume. Na primer kupec vpraša:«Ali lahko pomerim tiste hlače v izložbi?« Trgovka pa odgovori:«Prosim ne, raje jih pomerite v kabini!«

S. Covey je zapisal, kaj je največji problem komunikacije. Ljudje ne poslušajo, da bi razumeli, poslušajo, da bi govorili. Pri sporazumevanju je bistveno, da želimo oziroma znamo dobro poslušati. Velikokrat ljudje sploh ne poslušajo, kaj jim imaš za povedati, ampak le čakajo, da bodo o temi, o kateri jim govoriš, sami izrazili svoje mnenje.

Jasna komunikacija pomeni tudi to, da povemo tisto, kar mislimo in čutimo. Naše besede so le tako  skladne z govorico telesa.  Poslušalcev ne bomo zmedli, povedano bo imelo težo.

Pomembno je tudi, katere izraze, besede uporabljamo, saj nianse v povedanem bistveno vplivajo na jasnost in kakovost sporazumevanja. Dobro je, da si vzamemo čas in premislimo kaj rečemo, ne pa, da blebetamo, kar nam v trenutku pade na pamet.

Sama  vidim največji problem pri sporazumevanju v tem, da še sami sebe ne čutimo, poznamo in razumemo, kaj šele, da bi lahko začutili in razumeli druge.   

Komunikacija med možgani, torej našo zavestjo in telesom,  je pri večini ljudi v današnjem času v razvitem svetu zelo slaba.  Zamislimo si naše življenje kot vožnjo kočije, ki jo upravlja kočijaž –zavest, naše telo, pa so konji. Kam in kako vozi ta kočija, če je komunikacija slaba? Kočijaž nima več nadzora nad konji, saj konji ne razumejo več njegovih navodil in ukazov, po drugi strani pa tudi kočijaž ne upošteva konjev, njihovih potreb, ne zazna njihove utrujenosti, iz njih želi iztisniti maksimum.

Pomanjkanje jasne komunikacije med zavestjo in telesom (govorimo o senzorno-motorni amneziji) povzroči, da svojega telesa ne čutimo več realno temveč zadušeno in popačeno.

Po eni strani ne znamo in ne zmoremo več sprostiti mišic takrat, ko ni potrebe, da bi bile napete. Kronično preobremenjene mišice pa v daljšem časovnem obdobju povzročijo spremembe na skeletu, obrabe. Nismo sposobni več izvesti enostavnih gibov mehko, na način, kot si ga želimo. Gibanje postane težko, okorno, neprijetno, zato se ga pričnemo izogibati. Namesto napenjanja samo določenih mišic, obremenimo še množico drugih, ki jih za gib ne potrebujemo. Ker ne znamo več selektivno uporabljati mišic, nesmotrno porabljamo energijo.    

Po drugi strani pa trajno nesproščeno/zakrčeno telo onemogoča, da bi informacije iz okolja nepopačene prišle v našo zavest. Zato se vse bolj odmikamo od realnega stanja, ustvarjamo si svet v iluziji. In tudi tisto, kar dobimo kot informacijo iz telesa, čedalje težje ubesedimo, težko izrazimo kaj in kako čutimo.

AEQ metoda® nam ponuja rešitev, kjer lahko na stanje v katerem smo se znašli, vplivamo sami. Z rednim, počasnim in čim bolj zavestnim izvajanjem AEQ vaj® pričneta naše telo in zavest ponovno vse bolje in jasneje komunicirati. Izboljšamo usklajenost mišic, postanemo bolj gibki, v gibanju vse bolj uživamo, naučimo se selekcionirano uporabljati mišice, informacije iz okolja prihajajo v zavest vse bolj takšne kot so, nespremenjene.

Z izboljšanjem komunikacije v sebi, pa posledično izboljšamo tudi komunikacijo z drugimi, znamo se jasneje izraziti, govorimo, kar mislimo, zavedamo se finih razlik v izrazih, znamo bolje poslušati in začutiti sogovornika. In kot pravi A. Moorjani:« Dokler ne razumemo, kaj leži znotraj nas, ne zmoremo razumeti tega, kar leži zunaj.«   

Tako pričnemo počasi, a z gotovostjo, spreminjati svoje življenje, in to NA BOLJE.