Odnos do telesa

Opazujem ljudi, sebe in razmišljam: »Kakšen je naš odnos do telesa? Kako skrbimo zanj? Ga negujemo kot edino »vozilo«, ki ga imamo v tem življenju?

Kako se prehranjujemo, gibamo, počivamo? Čutimo svoje telo in ga tudi upoštevamo, ko nam neprijetni občutki in bolečine sporočajo, da naša soma ne more več  slediti napihnjenemu egu, željam, ciljem ali ga izrabljamo dokler… se sistem ne sesuje in resno zbolimo, potem pa se sprašujemo kako je to možno ter za vse iščemo vzroke zunaj sebe, le v sebi ne?

Vsak lahko oceni svoje stanje in si odgovori na vsa ta vprašanja.  A moja splošna ugotovitev je, da veliko ljudi bolj mačehovsko skrbi za svoje telo. Ne namenijo mu primerne količine časa in pozornosti. To lahko pripišemo tudi dejstvu, da v današnjem razvitem svetu nismo več tako odvisni od telesa. Kljub temu, da človek ni več njegov gospodar in trpi za senzorno motorično amnezijo, mu sodobna tehnologija omogoča, da normalno živi naprej.

Praktično ni opravila, ki ga nebi mogli opraviti s pomočjo strojev – prenašanje tovorov, kopanje, žaganje, košnja,…  Znašli smo se v potrošniško usmerjeni družbi, ki nam ponuja najrazličnejše pripomočke, od ergonomsko oblikovanih stolov, držal, posteljnih vložkov, vzglavnikov, vse do  posebnih športnih copat, s katerimi lažje tečemo, smuči, s katerimi lažje smučamo, ki »kar same zavijajo« …

Nisem nasprotnica razvoja in izboljšav, toda zdi se mi, da na vsakem koraku iščemo bergle za lažje življenje, vse to pa gre na račun naše some, ki je vse bolj toga in neodzivna . Zanemarili smo jo. Gibljemo se poenostavljeno, ni več otroške kompleksnosti giba, ni pravih rotacij trupa, gladko zibajoče se medenice, ni elegance, mehkobe. In ker ne znamo več sproščeno ležati, stati in hoditi, seveda ne moremo pravilno teči in izvajati drugih športnih aktivnosti.

Stanje našega telesa seveda ni samo posledica stresnega načina življenja in premajhnega usmerjanja pozornosti na kvaliteto gibanja, prehranjevanja ter počitka. V večini naših teles leži še ujeta energija čustvenih travm, nepredelanih vzorcev. Mišice morajo biti v stalni kontrakciji, da vse to zadržijo »varno zaklenjeno«,  za to porabljamo ogromno energije. Ne želimo  se soočati s stvarmi, ki so nam pred veliko leti, ko smo bili morda še dojenčki ali otroci, povzročile bolečino in smo jih ujeli globoko vase.  Morda pa za te bolečine danes realno ni več vzroka in lahko te ujete demone sprostimo.  Telo nam bo hvaležno.

AEQ  metoda® nam nudi model razmišljanja, ki na telo gleda nekoliko drugače, širše. Telo je naš zaveznik, ne pa nasprotnik, ki nam postavlja omejitve. Moramo mu nameniti pozornost. Zavedati se moramo stanja, v katerem smo se znašli in smo si ga ustvarili sami, ga odgovorno sprejeti, potem pa čas in energijo nameniti  za učenje in spremembe. Ko s pomočjo AEQ vaj v telo zavestno vnašamo urejenost in sintropijo, postane naše gibanje lahkotnejše, z manj truda stojimo in sedimo, ko ležimo in spimo se zares spočijemo . Sproščajo se ujete energije in blokade.

 Za našo vloženo  energijo in vložen čas dobimo dobro plačilo v obliki dobrega počutja, lahkotnosti in ekspanzije življenja.