Pritisk življenja
Tlak je fizikalna količina, ki nam pove, kakšna je sila na ploskovno enoto. Vpliv tlaka na pline je zelo velik, na tekočine in trdne snovi pa precej manjši. Razlog je ta, da so v kapljevinah oziroma v trdnih snoveh gradniki blizu skupaj, zato je stisljivost majhna. Predstavljajte si tri plastenke, eno smo izpraznili, v njej je sedaj le zrak, v drugi je voda, v tretjo pa smo vlili beton, ki se je strdil. Vse tri plastenke zapremo in nanje pritisnemo, prva bo vidno spremenila obliko, druga le rahlo, le pod prsti bomo čutili, da se je malce upognila, na tretjo pa lahko pritiskamo, vendar brez vidnega uspeha.
Sedaj pa se preselimo v človeško telo. Okončine so trdne, polne. Kaj pa trup? Tu ločimo tri glavne votline: prsno, trebušno in medenično, ne smemo pa pozabiti tudi na lobanjo. Če upoštevamo zgoraj razložena fizikalna dejstva, lahko ugotovimo, da na noge in roke zunanji pritiski nimajo prav velikega vpliva, na trup in na vse votline pa je vpliv velik.
In kaj mislim pri tem, ko govorim o pritiskih? Ne mislim na zračni tlak, ampak na vse pritiske, ki nam jih prinaša življenje in ki jih je v sodobnem času vse več. Končati projekt v službi, opraviti vse šolske obveznosti, soočiti se z izgubo, smrtjo ljubljene osebe, javno nastopiti, … prav vsak doživlja takšne in drugačne pritiske. Eni so stalni, drugi občasni, so manjši, šibkejši in močnejši. Predstavljajte si košarkarja, ki meče prosti met, od njegove uspešnosti pa bo odvisen rezultat tekme in mesto na svetovnem prvenstvu, ali pa človeka, ki je izvedel res slabo novico – običajno se bo kar sesedel, ker je pritisk prevelik.
Telo na najrazličnejše zunanje pritiske, ki jih na pladnju nosi življenje, odreagira. Kako? Tako da človek poveča notranji tlak, in sicer s tem, da napne, skrči mišice trupa. Naš trup z votlinami in membrano (koža, podkožno tkivo, mišice), ki ločuje človeka od okolja, si lahko predstavljamo kot prazno plastenko ali pločevinko. Da nas življenje ne stisne, moramo povečati notranji pritisk. Ko nekaj ni skladno s človekovo potrebo ali željo, ko se poveča zunanji pritisk, oseba skladno s tem veča notranji pritisk in kljubuje zunanjemu. Notranji tlak mora biti enak ali večji od zunanjega, da lahko človek nekaj stori, spremeni, gre proti cilju in premaguje ovire.
Kje torej dvignemo notranji tlak? V votlini v glavi, kjer ni velikih mišic, zaščitena je z močno lobanjo, ki zdrži velike pritiske. V prsni votlini, ki je zaščitena z rebrastim oklepom, tu pa je tudi veliko mišic, ki jih lahko napnemo. Trebušna votlina nima nobenih pasivnih ojačitev, a najmočnejše mišice, s katerimi lahko najbolj dvignemo tlak. Da dvignemo notranji tlak v trebušni votlini, napnemo mišice jeze v ledvenem delu. Če je zunanji pritisk večji od napetosti mišic jeze, aktiviramo še mišice na sprednji strani trebuha – mišice strahu. Tako zdržimo precej velik zunanji tlak.
A predolgo oziroma stalno prevelik tlak v trebušni votlini ima zelo negativni vpliv na notranje organe, na življenjske funkcije, na življenjske odločitve, na naš ego. Pri človeku se to vidi v skrajšanem koraku, omejenem dihanju, gibanju nasploh, v pojavu inkontinence, hemeroidov in v drugih zdravstvenih težavah. Veča se entropija, veča se »obraba« organov. Po drugi strani pa predstavlja trebušna votlina hram pritiska oziroma naboja, ki nam omogoča, da gremo naprej proti cilju, ki ga želimo doseči.
V življenju je tako povečan notranji pritisk nujno potreben, a ne predolgo in ne prepogosto. Zato je bistveno, da znamo krmariti med tem povečanim notranjim pritiskom, ki je posledica zunanjega pritiska in sproščenim telesom. Pomembno je, da smo sposobni občutiti povečani pritisk in da ga znamo tudi izklopiti. Kvaliteta življenja je torej odvisna od pulziranja, preklapljanja med krčenjem/kontrakcijo in ekspanzijo, med večanjem in manjšanjem notranjega pritiska.
Te veščine pa se lahko naučimo z AEQ metodo®. S pomočjo zavestnega, osredotočenega in počasnega izvajanja AEQ vaj pričnemo bolje čutiti telo. Hkrati vedno bolje čutimo dele, ki jih prej nismo in občutimo nerealno togost in trdost, ki nima nobene povezave s trenutno situacijo med vajo. Bolj kot se ga zavedamo, bolj ga lahko obvladujemo, sposobnost zaznavanja kontrakcije se povečuje, naučimo se izklapljati pretirano napete mišice in jih daljšati, s tem pa se izboljšuje zdravje, počutje, izboljša se kakovost življenja.