Naravni zakoni so del našega življenja. Med njimi je tudi 2. zakon termodinamike, ki – razložen na preprost način – pove, da vse v naravi teži k neurejenosti, vse kompleksno se spreminja v enostavno. Govorimo o entropiji, ki je merilo za nered. Entropija se ves čas povečuje. Enostavni primeri iz vsakdanjega življenja so dobri pokazatelji le-tega: urejeno stanovanje postaja vse bolj razmetano, nabira se prah,…, urejen vrt zaraste plevel, prej lepa lesena ograja razpada, enako je s kovinami, kamnom. Vse teži k uničenju in razkroju, tega seveda ne moremo preprečiti, lahko pa učinkovito upočasnimo. Pospravljamo, pulimo plevel, prebarvamo ograjo, zaščitimo kovino.
Z našimi telesi se dogaja podobno. V gibanju lahko sčasoma opazimo vse večji nered. Pri vsakem gibu sodelujejo mišice, ki se morajo na eni strani daljšati, na drugi strani pa krajšati, in to daljšanje ter krajšanje mora biti usklajeno, da je gib enostaven, lahkoten in neboleč. Zaradi najrazličnejših razlogov, ki jih lahko združimo v opis »način življenja«, pa mišic ne znamo oziroma ne zmoremo več ustrezno daljšati, zato postanejo gibi nepravilni, preveč »na silo«, boleči. Če ne storimo ničesar, bodo naše življenje, zdravje, gibanje, odnosi izpostavljeni neusmiljenemu toku entropije in prišlo bo do hitrejšega propadanja, težav, bolečin in bolezni.
Refleksni odzivi telesa , ki so bili evolucijsko zelo pomembni, pomembni pa so seveda v določenih situacijah tudi sedaj, se pogosto aktivirajo, tako pogosto, da postanejo nezavedni in nehoteni (podzavestni). Izgubimo zavestni nadzor nad gibanjem, držo, ne čutimo in ne zavedamo se več, kako izvajamo določene gibe, kako hodimo, stojimo. Smo na avtopilotu, ki je slabo zbalansiran in se neučinkovito prilagaja različnim situacijam. Temu stanju, ki ga vsak sodoben človek doživlja v večji ali manjši meri, pravimo senzorno-motorna amnezija ali čutno-gibalna izguba spomina (SMA).